Sekretar združenja industrije rastlinskih olj v Iranu je napovedal znatno povišanje cen vseh vrst jedilnih olj, ki je sledilo vladni odločitvi o odpravi subvencioniranega menjalnega tečaja v višini 28.500 rialov za ameriški dolar. Nova cenovna politika močno vpliva na maloprodajne cene, pri čemer mešano tekoče olje zdaj stane od 182.000 do 1.182.000 rialov, odvisno od embalaže. Standardno olje za cvrtje v 4,5-kilogramskem pakiranju je doseglo ceno 1.238.000 rialov. Ta ukrep je del širše gospodarske reforme v državi, ki se spopada z visoko inflacijo in pomanjkanjem deviznih rezerv. Odprava prednostnega tečaja za uvoz osnovnih surovin bo neposredno vplivala na kupno moč prebivalstva, saj olje predstavlja eno izmed ključnih živil v iranskih gospodinjstvih. Iranske oblasti s temi ukrepi poskušajo stabilizirati državni proračun, vendar hkrati tvegajo povečanje socialnih napetosti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov.

Teheranska borza je v ponedeljek zabeležila strmo rast, saj se je glavni indeks zvišal za 105.048 točk in dosegel vrednost 4.176.084 točk. Ta občuten skok je trg ponovno potisnil nad psihološko mejo 4,1 milijona točk, ki jo je prejšnji teden izgubil po dveh zaporednih dneh znatnih padcev. Medtem ko je splošni indeks močno zrasel, je indeks enakomerno uteženih delnic upadel za približno 18.000 točk, kar nakazuje na neenakomerno porazdelitev rasti med različnimi sektorji gospodarstva. Analitiki pripisujejo visoko rast predvsem stabilizaciji političnih in socialnih razmer v državi ter začetku izvajanja vladnega programa za uvedbo enotnega tečaja tuje valute. Slednji ukrep je med vlagatelji sprožil optimizem, saj zmanjšuje negotovost na trgu in poenostavlja poslovanje podjetij, ki so odvisna od uvoza ali izvoza. Trg se je tako odzval pozitivno po obdobju visoke volatilnosti, ki je v preteklih tednih povzročala precejšnje izgube za delničarje.

Sirija bo z novim letom 2026 uvedla novo valuto, s katero bo zmanjšala število ničel na bankovcih, s ciljem stabilizacije gospodarstva, ki ga je prizadela vojna. Guverner centralne banke, Abdulkader Husrieh, je objavil podrobnosti o izvajanju nove valute. Ta poteza je del širših gospodarskih reform po padcu dolgoletne diktature Bašarja al-Assada.

Iranske oblasti so v ponedeljek, 15. januarja 2024, napovedale sprostitev novih finančnih sredstev za subvencioniranje najranljivejših skupin prebivalstva. Ukrep se osredotoča na nosečnice in doječe matere, ki pripadajo prvim petim dohodkovnim razredom po državni klasifikaciji. Sredstva so bila naložena na namenske račune upravičenk v okviru širšega socialnega programa za izboljšanje prehranske varnosti in zdravja mater v državi. Ta poteza prihaja v času, ko se država trudi ublažiti vplive gospodarskih pritiskov na socialno najšibkejše sloje. Program subvencij je zasnovan tako, da neposredno naslavlja specifične potrebe mater, ki se spopadajo z naraščajočimi življenjskimi stroški. Po poročanju uradnih virov je bilo financiranje zagotovljeno takoj, kar omogoča takojšen dostop do sredstev za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in zdravstvene oskrbe.

Bolgarija je 1. januarja uradno prevzela evro in s tem postala 21. članica evroobmočja. Za približno 6,4 milijona prebivalcev se je z novim letom poslovil bolgarski lev, ki je bil do sedaj nacionalna valuta. Ta korak pomeni pomembno integracijo države v ožje jedro Evropske unije, kar bo po pričakovanjih olajšalo poslovanje in potovanja, hkrati pa odpravilo stroške menjave valut. Kljub uradnemu prevzemu skupne evropske valute v državi ostaja opazen del prebivalstva, ki do spremembe goji določene zadržke. Skeptiki se spopadajo predvsem s strahom pred morebitnim dvigom cen in izgubo monetarne suverenosti. Evropska centralna banka pod vodstvom Christine Lagarde po drugi strani poudarja, da bo vstop v evroobmočje Bolgariji prinesel večjo gospodarsko stabilnost in spodbudil gospodarsko rast v regiji.

Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer se je število ljudi, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, povečalo na več kot 350 milijonov. Sprejem evra Bolgariji omogoča lažje potovanje, poslovanje in investicije ter prispeva k stabilnosti. Država z okoli 6,5 milijona prebivalcev je tako postala 21. država, ki je vstopila v območje evra.

Bolgarija bo 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, ko bo svojo nacionalno valuto lev zamenjala za skupno evropsko valuto evro. Država je po poročilih uradno izpolnila zahtevane ekonomske kriterije Evropske unije, kar ji omogoča polnopravno integracijo v monetarno unijo. Ta korak označuje pomemben mejnik v bolgarski gospodarski in politični zgodovini, saj se država poslavlja od leva in se tesneje povezuje z gospodarstvi ostalih članic EU. Prehod na evro je rezultat dolgotrajnih prizadevanj bolgarskih oblasti pri stabilizaciji javnih financ in izpolnjevanju konvergenčnih meril. Z vstopom v evrsko območje se pričakuje zmanjšanje transakcijskih stroškov, izboljšanje investicijskega okolja in večja finančna stabilnost države. Čeprav so se v preteklosti pojavljali izzivi pri obvladovanju inflacije, so najnovejše ocene potrdile pripravljenost Bolgarije na prevzem skupne valute.

Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno prevzela evro kot svojo nacionalno valuto in se s tem pridružila evroobmočju kot njegova 21. članica. S tem korakom je država po več kot stoletju uporabe opustila bolgarski lev, ki je bil v obtoku od konca 19. stoletja. Menjalni tečaj je bil fiksno določen pri 1,95583 leva za en evro, kar zagotavlja stabilnost ob prehodu na skupno evropsko valuto. Po navedbah tiskovne agencije Reuters je evro s tem dnem postal edino zakonito plačilno sredstvo na celotnem ozemlju države. Prehod na evro za Bolgarijo pomeni zaključek dolgotrajnega procesa integracije v evropske gospodarske tokove, ki se je začel z vstopom države v Evropsko unijo leta 2007. Nova valuta bo po pričakovanjih olajšala čezmejno poslovanje, spodbudila tuje investicije in poenostavila potovanja za več kot 350 milijonov prebivalcev razširjenega evrskega območja. Prve transakcije so bile uspešno izvedene že v prvih sekundah po polnoči, ko so zabeležili prve dvige gotovine na bankomatih v turističnih središčih.

Mladi v delti Nigra so preložili načrtovani protest proti nigerijski državni naftni družbi (NNPC) zaradi zaskrbljenosti glede zaprtja rafinerije v Port Harcourtu, odpuščanja delavcev iz delte Nigra in marginalizacije lokalnih prebivalcev pri strateških vlogah znotraj NNPCL. Medtem je nekdanji militant opozoril mladinski svet Ijaw (IYC) pred politizacijo težav delte Nigra v zvezi s podaljšanjem pogodb o nadzoru nad cevovodi. Ločeno so voditelji mladih iz delte Nigra kritizirali poziv IYC k odstavitvi izvršnega direktorja NNPCL, kar so označili za 'kengurujevo predstavo'.